Pomislite zakaj greste zares s psom ven?
Poskusite iti na 30-minutni dekompresijski vohalni sprehod (več spodaj) in pošljite slike vašega pošteno utrujenega psa.
Nekateri to utrujenost primerjajo z miselno izčrpanostjo po napornem testu ali izpitu. Se še spomnimo kako je bilo?
Psi zelo dobro vohajo. Nič novega.
V zadnjem času pa je odmevna napoved angleških raziskovalcev z Univerze v Durhamu, da bodo psi s svojim nosom lahko pomagali pri prepoznavanju obolelih s COVID-19.
Vir: https://www.lshtm.ac.uk/newsevents/news/2020/dogs-could-join-fight-against-covid-19
Psi svet vidijo z nosom.
Za boljše razumevanje kako deluje pasji smrček, ta čudoviti organ o katerem se imamo še mnogo za naučiti, priporočam ta TED video. Slikovito razloži vse vrste informacij, ki jih psi iz okolja pridobivajo z vohom:
Srce se mi para, ko vidim ljudi, ki svojega psa peljejo na sprehod, kjer ga ves čas cukajo, ne pustijo vohanja in drugih naravnih vedenj.
Sprehod ni samo gibanje od točke A do točke B, zato dovolite vašemu psu, da ima del sprehoda povsem zase, kjer se lahko sprosti, voha in izraža svoja naravna vedenja.
Navsezadnje gremo na sprehod zaradi psa, zato naj ima čimveč od njega in naj bo sprehod tista priložnost v dnevu, ko se ima fajn in je srečen.
Šnofanje je miritveni signal za druge pse in hkrati deluje na psa samopomirjujoče.
Sigurno ste kdaj videli srečanje dveh psov, kjer na eni točki eden izmed psov kar naenkrat neha kazati zanimanje, začne vohati tla, in tako se njuna interakcija počasi zaključi. Z jasno in mirno komunikacijo sta si povedala, da bližnjega srečanja ne želita in to je bilo to.
Šnofanje je tudi super zaključek sprehoda ali po stresnem dogodku, npr. pri reaktivnem psu po srečanju s psi, ki je izzvalo negativno reakcijo, pri plašnem psu po izpostavljenosti glasnim zvokom prometa ali drugemu stresorju. Primarno pa seveda pazimo, da do takih stresnih izkušenj ne pride.
Tekom študije srčnega utripa je ekipa francoskih raziskovalcev merila utrip 61ih psov na sprehodih, tako na povodcu kot brez.
Rezultati študije so pokazali, da vohanje niža srčni utrip, še posebej če so psi na dolgem 5-metrskem povodcu ali spuščeni.
Pravzaprav v količini vohanja skoraj ni bilo razlike med spuščenim psom in psom na 5-metrskem povodcu, zato tudi če ne moret imeti spuščenega psa, ga pripnite na vsaj 5 metrov dolg povodec, ki mu bo nudil skoraj toliko svobode pri gibanju in izbiri mest za vohanje.
Potrdili so tudi, da je bilo drugo naravno gibanje, ki je pravtako nižalo utrip in pomirjalo psa stresanje.
Ker je stresanje eden od najpogostejših miritvenih signalov, ta ugotovitev ni presenetljiva, vseeno pa je lepo videti, da znanost z eksperimenti podpre naša opazovanja 😄
Povezava do študije: http://www.dogfieldstudy.com/
Dekompresijski sprehod je sprehod v naravi, na katerem je pes spuščen ali na slednem povodcu, in kjer lahko svobodno raziskuje okolico, voha, koplje, teče, opazuje.
Tak sprehod psu omogoči biti pes, in to v čimmanj stresnem okolju, za razliko od mestnega vrveža. Posledično dekompresijski sprehod psa zaposli, hkrati pa sprošča.
Poskrbite da bodo sprehodi varni.
Novo okolje predstavlja psu veliko bolj stimulativno okolje, ki ga veliko bolj zaposli kot pa poznane poti okoli doma.
15-minutno vohanje v novem okolju predstavlja veliko bolj obogaten sprehod od 30-minutnega vohanja v poznanem okolju.
Vohanje dokazano sprošča psa, umirja napeta srečanja med psi in je zato dobrodošla aktivnost za prav vsakega psa, ne glede na starost ali pasmo. Prav vsi psi radi vohajo, mladi ali pa stari.
Zna pa se zgoditi, da bojo tisti, ki so bili navajeni da so bili za vohanje okregani, potrebovali nekoliko več časa, da se sprostijo in začnejo set sproščeno vohati.
Vohanje pa pomaga tudi pri soočanju z vedenjskimi težavami in jih dolgoročno pomaga omiliti ali celo odpraviti.
Zaradi večje svobode pri vohanju se tako hiperaktivni psi lažje umirijo, reaktivni psi vidijo, da obstajajo še drugi načini reagiranja na okolico, plašni psi pa sčasoma postajajo bolj samozavestni.