Prejšnji vikend nam je ušel in Gaia se spet javlja, tokrat po treh tednih bivanja v začasnem domu.
Bila sta dva tedna, polna zmag in čudnosti.
Zmag, ker se je Gaia skoraj že čisto navadila vožnje z avtom, ki ji je na začetku predstavljala stres in slabost. Poleg tega je osvojila osnoven besednjak, kaj pomeni “Ne”, kaj je “Bravo” in, da priteče, ko sliši svoje ime. Vse smo dosegli s konsistenco, vedno kadar se je želela povzpeti na mizo ali si postreči s čim okusnim, sem ji v istem tonu rekla “Ne”. Takoj je razumela kaj mislim, ampak če me ne bi bilo v prostoru, sem prepričana, da bi si vseeno postregla. Lakota je le lakota 😁
Besedi “Bravo” in “Gaia” pa vedno spremlja nekaj dobrega, naj bo hrana, božanje, včasih pa umik od stresorja (nasproti prihajajoč človek, lajajoč pes, cvileč otrok). Tudi to je hitro povezala in se zelo lepo odziva na svoje ime. Skoraj bolj kot na šumenje vreče s hrano.
Ena največjih zmag sta bili prva igra in prvi tek. Nekaj najlepšega je spremljati kako se ta mala miška, ki je v prvih parih dnevih upala, da se tvoj pogled ne bo ustavil na njej, odpira in kaže svoj pravi karakter. Počasi se kažejo vedenja, ki sem jih opazila avgusta v zavetišču in komaj čakam, da bo vedno več trenutkov igre, mahanja z repom in boopanja z nosom.
Bil pa je tudi teden čudnosti, saj so vse zgoraj omenjene stvari zanjo še vedno velike čudnosti. Čudi se tudi vsak dan nad polno posodico, in to večkrat na dan. Nad mestnim življenjem, zvoki, ljudmi, drugimi psi. Vendar pa iz tedna v teden te čudnosti vedno bolj flegmatično sprejema in se vklaplja v dnevno rutino. Točno ve, da so jutranji in večerni izhodi šprinterski, takoj opravi kar mora in šibamo nazaj na toplo.
Če sva se prve dni oba zelo prilagajala, bila bolj tiha in hodila po stanovanju počasneje, včasih celo ritensko, da je ne bi preveč vznemirjala, je zdaj čas, da se začne prilagajati ona. Spoznala je že kako počakati doma, brez težav izležava na kavču tudi po več ur, sploh če ima ob sebi pasjega kolega. Srečala se je tudi z zvokom mikserja, sesalcem, vsakodnevno pa nam pri socializaciji pomagajo tudi gasilci čez cesto. Vse te nenavadne zvoke je brez težav sprejela, tako rekoč ignorirala. Njen največji strah so zaenkrat še ljudje in super je, da moramo ohranjati razdaljo in lahko od daleč opazuje, da so mimoidoči samo to. Mimoidoči, in je njena skrb odveč.
Gaia je res ena krasna psička, prilagodljiva, umirjena, crkljiva in nežna, še vedno pa čaka, da jo opazijo prave oči. Išče dom, kjer bodo razumeli, da bo na začetku potrebovala več časa, da jih spozna in začne zaupati, idealno bi bivala v domu s še kakšnim umirjenim psom, saj ji takšno pasje mentorstvo zelo pomaga. V stresnih situacijah se obrača k najinemu Nixu, vedno bolj pa tudi k nama in opazuje, če je tudi nas strah gospoda s palico, ki se nam približuje. In ko vidi, da smo mirni, in če njen strah še ni eskaliral v pobeg, se umiri in sledi.
Aja, z izjemo izogibanja nepoznanim ljudem, je njena hoja na povodcu že od prvega dne brezhibna, hodi poleg na popuščenem povodcu.
V prihajajočih tednih bo moj fokus na spoznavanju Gaie v različnih situacijah in grajenju njene samozavesti s pomočjo vohalnih sprehodov in predvsem veliko hvale.
Za konec pa sem pripravila eno infografiko s sedmimi razlogi zakaj se odločiti za posvojitev hrta. Te lastnosti jasno ne veljajo za prav vse, poznam vsaj par hrtov, ki jih briga za čistočo in imajo energije za izvoz. V večini pa za vse hrte, ne samo posvojene, velja, da:
Če razmišljaš o posvojitvi hrta, stopi v kontakt z društvom Hrtji Svet ([email protected]) ali skoči na njihovo spletno stran hrtjisvet.org.
BONUS: Prva igra z žogo
